Včasih je delovna obutev priročna, včasih pa žal ne
Že dva meseca imam generalno čiščenje hiše. Bilo bi sicer dobo, če bi mi pomagala kakšna delovna obutev, ker sem kar bosa, ko sem v hiši. Zelo rada hodim bosa okoli, ko je prava temperatura. Ne vem, kdaj točno sem se navadila na to ali pa se nikoli zares nisem navadila na čevlje. Verjetno sem za vse popolni čudak, ampak meni to predstavlja svobodne noge. To je pa nekaj, kar ne zamenjam za nič.
Tudi zunaj okoli hiše pogosto hodim, kar bosa. Sosedje me skoraj zagotovo zelo čudno gledajo, ampak se prav nič ne obremenjujem s tem. Nekje sem tudi prebrala, da je bosa hoja po zemlji zel dobra za zdravje. Nekaterim sem to že večkrat rekla, ko so me gledali kakor, da sem padla iz lune, ampak se ni prijelo. Dobro, če bi delala kaj takega, da bi se lahko poškodovala, bi bila delovna obutev zagotovo na mojih nogah, ker poškodb vseeno ne bi tvegala zato, da sem bolj zdrava, ko hodim bosa po travi ali dvorišču. Kadar prenašam, kakšne večje stvari do košev za smeti ali pa na drugo stran dvorišča je delovna obutev, obvezna oprema.
Mi je enkrat uspelo vseeno se poškodovati, ampak to pri meni v šiviljskem studiu, ko sem si zapičila buciko v nogo. To ni bil najbolj prijeten del mojega generalnega pospravljanja. Ampak v stanovanju si pa res ne želim, da bi me delovna obutev, ščitila tako, da sem se morala navaditi, da bucike ne ležijo več povsod, kamor padejo, ampak jih redno pospravljam. Se mi je pa v vseh letih šivanja to zgodilo le enkrat, in to po tem, ko sem mnogo let bila precej neskrbna glede pospravljanja bucik. Res so ležale povsod, kamor so padle, ker se mi jih nikdar ni dalo sproti pospravljati in res nisem videla nobene nevarnosti v tem. Kljub temu da sem bosa hodila po stanovanju. Ampak me da bi bila delovna obutev doma pa vseeno ne bo nikdar šlo.