Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom navdušena nad delavnico raztezanja v službi, bi se mu najbrž nasmejala. Dolga leta sem mislila, da je promocija zdravja na delovnem mestu le modna fraza, ki se lepo sliši v internih novicah podjetja. A vse se je spremenilo, ko sem se po obdobju stresa in sedečega dela znašla pri fizioterapevtu z besedami: Vaše telo je utrujeno – ne od dela, ampak od sedenja.
Ko se je naše podjetje odločilo, da bo začelo izvajati program za promocijo zdravja na delovnem mestu, sem bila sprva skeptična. Govorili so o ergonomiji, aktivnih odmorih, mentalnem zdravju in celo o skupnem zajtrku enkrat na teden. Zdelo se mi je simpatično, a ne nujno. Danes vem, da sem se motila.
Prvi korak je bil preprost – kratke delavnice raztezanja vsak torek. Deset minut gibanja sredi dneva se mi je najprej zdelo nepotrebno, potem pa sem opazila, da imam popoldne več energije in manj bolečin v ramenih. Potem so dodali še mesečne izzive – več korakov, več hidracije, manj sladkorja. Tekmovalno, a zabavno. Po nekaj mesecih smo sodelavci začeli drug drugega spodbujati. Nenadoma promocija zdravja na delovnem mestu ni bila več projekt kadrovske službe, ampak naša skupna navada.
Največja sprememba pa se je zgodila pri vzdušju. Kava v kuhinji ni bila več priložnost za pritoževanje, ampak za pogovor o tem, kako se kdo počuti. Zmanjšalo se je bolniško odsotnost, več nas je začelo hoditi peš ali s kolesom v službo. Promocija zdravja na delovnem mestu je prerasla svoje ime – postala je del kulture podjetja. Za ideje in orodja smo večkrat pokukali na promocija zdravja na delovnem mestu na Justin.si, kjer so zbrani konkretni nasveti za ekipe.
Ko danes razmišljam o tem, se mi zdi skoraj neverjetno, da sem bila nekoč med tistimi, ki so mislili, da je to izguba časa. Zdaj vem, da zdrav človek dela bolje, razmišlja jasneje in se lažje poveže z drugimi. Promocija zdravja na delovnem mestu ni strošek, ampak naložba v ljudi, odnose in prihodnost.
In ko v torek ob enajstih spet vstanem od računalnika in se raztegnem skupaj s sodelavci, pomislim: to je tistih deset minut, ki jih moje telo in glava res potrebujeta.…