10.05.2011. 10:50h 0 2

Za njimi je že dolga glasbena pot, ki je prinesla številne avanture in izkušnje. Zdaj se pripravljajo na Križanke, te pa postavljajo še dodaten mejnik v karieri. In kakšna je bila pot?

Če se ne motimo, bomo letos zaigrali tisoči koncert. Morda kakšnega več, morda tudi kakšnega manj, nekako smo se že izgubili v štetju. Smo star bend, a ne prestar, glede na to, da prihajamo še iz prejšnjega tisočletja. Po imenu sodeč, marsikdo misli, da ima naša glasba povezavo z glasbo kralja rock'n'rolla in kralja popa, pa vendar gre za besedno igro, ki je nastala zgolj po naključju. "Presley Michael" ne zveni tako kot pa Elvis Jackson. Elvis je bil bolj kot ne idol naših staršev, Jacksona pa smo že dobro spoznavali v naših rosno mladih letih.

A kmalu za tem, ko smo začeli dobivati prve mozolje, so naši vzorniki postajali različni tuji izvajalci, na primer: Sublime, Bad Brains, Bad Religion, Rancid, NOFX, Metallica, Megadeth, Madness in še bi lahko naštevali.  Izoblikovala nas je tuja glasbena scena. In tako smo se že na samem začetku odločili, da se  želimo tja tudi podati. Usedli smo se v star fordov kombi in odrinili na prvo tridesetdnevno turnejo po Evropi. Kmalu smo spoznali, da si to dejansko želimo! V tej smeri smo nadaljevali in to počnemo tudi danes.  Ugotovili smo, da če želiš zares ostat na glasbeni sceni in želiš biti tudi kolikor toliko uspešen, moraš enostavno rad in predano opravljati svoje delo. Veliko smo preživeli, tako slabe kot dobre izkušnje. Pa seveda ni manjkalo neumnosti, vragolij in »pizdarij«. Ko si veliko na odru, se začneš zavedati, da nate vplivajo tudi vzorniki. Druženja z drugimi glasbeniki veliko pomenijo in lahko ti pomagajo. Lahko gre zgolj za motivacijo, ki pa je ključnega pomena. 

Dolga leta se nam izpostavljanje v medijih sploh ni zdelo primerno, kaj šele, da bi se imeli za slaven bend. Pomembno je bilo čim več igrati na odru. In danes je enako. Morda smo se mi bolj navadili na medije in oni na naš pristop in pojavnost. Smo bogatejši za vse izkušnje in ker je to dejansko naš poklic, moramo seveda poskrbeti, da v praksi lahko preživimo.

Srečuješ se z zadevami, s katerimi hočeš nočeš moraš imeti opravka. Bodisi je to rumeni tisk ali pa kondicijske priprave za nastope, da fizika v ključnem trenutku ne zataji. Glasba je za nas sveta stvar! Vsak koncert nam je, kot bi bil prvi in hkrati zadnji. Enkrat smo se na ta račun smejali, ko smo se pogovarjali, kako bomo umrli. Zgodilo se bo na odru, ja, umrli bomo na odru! Pravijo nam ska-punk-metal, reggae band in ne vem kaj še vse. Če bi živeli vsa življenja teh žanrov, bi nas že pri sedemindvajsetih pobralo. Pa vendar je glasba znotraj posla tudi zabava. Prigode na turnejah in koncertih so tista pika na i, ki nas držijo skupaj, poleg odrskega nastopanja, se razume. 

Turneje nas delajo samozavestne in na odru močne.  Vsem glasbenikom in izvajalcem želimo, da vsaj enkrat izkusijo izkušnjo prave turneje. Mi rečemo turneji - turneja takrat, ko si perilo pereš nekje 744 km od doma, se ne vračaš vsak zvečer v domačo posteljo in koncert je v nedeljo, ponedeljek, torek, sredo, četrtek in tako dalje. 

V prihajajočem poletnem obdobju se bo veliko igralo. Predvsem bodo to tuji odri, veliki koncerti in festivali. To nas dela srečne. Veselimo se avantur in spontanih dogodkov. V polnem zagonu so tudi priprave materiala za novo ploščo. Hvaležni in ponosni smo, ker imamo svojo ekipo. V kolikor bi se bili primorani ukvarjati še z dodatnimi zadevami, ki zadevajo funkcioniranje banda, bi se dejansko bore malo lahko posvečali glasbi in delovali na način kot delujemo in po katerem nas poznate. Če povzamem, naši idoli so nas učili in nam dejali: "Vzemi v roko inštrument in pojdi po svetu!" Temu smo enostavno sledili in najbrž zato srečali svoje idole iz najstniških let na skupnih koncertnih odrih. Niti najmanj pa nismo pričakovali, da bomo kdaj skupaj popivali in si delili tudi osebne izkušnje.

Kot vsi predobro vemo in se zavedamo, nas je na globalni glasbeni sceni in na planetu žal zajela neka svetovna kriza na vseh področjih. Veliko je tarnanja in nezadovoljstva, vsesplošne apatije in še bi lahko naštevali. Če je bilo včasih težko, je danes še težje, a ni nemogoče! Zato še enkrat: »Vzemi kitaro, bejž' na oder, pa razturaj! Ne se pustit!«  

Vaši ELVIS JACKSON.