26.04.2011. 17:30h 0 0

Predstavljamo vam italijanski trio, ki bo na 9. Žuru z razlogom nastopil kot predskupina Klaxonom.

Trio iz italijanske Lombardije je zrasel na funku, a ga vse bolj nosi v zvoke, kakršne gojijo LCD Soundsystem ter predsvem alternativni ameriški in francoski elektronski bendi. Za seboj imajo dva uspešna albuma ter šopek epejev, med katerimi še posebno izstopata dve odlični predelavi popklasik 80. let, "Johnny Come Home" (Fine Young Cannibals) in "Girlfriend Is Better" (Talking Heads), a je tudi njihova avtorska glasba izvrstna, zato ne preseneča, da jih močno podpira tudi MTV. Low Frequency Club bodo 7. maja nastopili na Žuru z razlogom v Mariboru kot predskupina Klaxonom, zabavali pa vas bodo še ZircuS, Gutti, Qualiass & Yanoosh z novim projektom Orange Wednesday in DJ Felis Catus.

Kako se predstavite nekomu, ki še ni slišal za vas?

Smo glasbeniki, žurerji, neutrudni popotniki, samoironični pevci – skratka, bend.

Kaj je vaš doslej največji prispevek k glasbi in umetnosti?

Igramo iskreno glasbo, ker drugega enostavno ne znamo. Iskrenost je vsaj za nas velika vrlina ter resnična vrednost glasbe in umetnosti.

Punca je boljša (aluzija na hit Girlfriend is better) ... kot kaj? Fant? Muzika? Žur?

Kot karkoli drugega. Čeprav bi vam bolj realističen odgovor na to vprašanje zagotovo znal ponuditi David Byrne, ki je s skupino Talking Heads posnel originalno verzijo te odlične skladbe.

Močno podporo vam nudi tudi italijanska veja MTV. Kako pomembno je to za vašo prepoznavnost v Italiji in Evropi?

Šele ko smo dobili podporo MTV, smo se zares zavedli, kako velika pomoč bendu, ki želi prodreti s svojo avtorsko glasbo, je lahko partnerstvo tako močnega glasbenega medija. MTV doživlja v zadnjih letih precejšnjo preobrazbo, vrača se h koreninam, k bolj alternativni glasbi in neodvisnim glasbenikom. To je dobro, saj preko kanala, s katerim so odraščale številne generacije, spet prihajajo na sceno glasba in skupine, ki  vnašajo v sceno svežino in nove ideje.

Prihajate iz Brescie, svetovljanske severne Italije, ki je sinonim za gospodarsko razvito okolje, polno novih tehnologij, umetnosti, mode, oblikovanja ... Kako to vpliva na vaše delo in glasbeni izraz?

Brescia je majhno industrijsko mesto z izjemno umetniško sceno. Glasbena scena je v tem pogledu še posebno zanimiva. Tu deluje ogromno dobrih bendov in veliko klubov, v katerih lahko nastopamo. Občinstva je tudi zelo veliko in je dobro glasbeno izobraženo. Nekdo nam je nekoč rekel, da je Brescia v tem pogledu italijanski New York! Poleg tega je zelo blizu tudi Milano, kjer je ogromno dobrih zabav, tam pa redno koncertirajo tudi največji svetovni glasbeniki. Tako živahna umetniška scena vsekakor služi kot navdih pri ustvarjanju glasbe.

Katere klube moramo torej obiskati, če se znajdemo v Brescii?

Najboljša kluba v našem mestu sta Vinile 45 in Lio bar, v katerih smo žurali z nekaterimi res odličnimi bendi. Ob koncih tedna se tam zbirajo vsi lokalni glasbeniki in umetniki. Je pa poleg teh dveh prisorišč mesto polno lokalov z didžeji in živo glasbo, tako da je izbira odlična. Brescia je majhno mesto, nikakor pa ni dolgočasno.

Ob odlični avtorski glasbi ste izvrstno predelati tudi dve klasiki skupin Talking Heads in Fine Young Cannibals? Zakaj ste izbrali ravno ti dve?

Zgodba obeh predelav je pravzaprav zelo podobna. Odkar poznamo skladbi "Girlfriend Is Better" in "Johhny Come Home", smo ju želeli posneti v naši maniri. Ti dve skladbi se tako idealno ujameta z zvokom naše produkcije in nastopov, da se nam je zdelo zelo naravno, da ju vključimo v naš opus. Hkrati pa je bil to zelo velik izziv: predelati dva odlična komada dveh odličnih bendov ne da bi ju pokvarili. In prepričani smo, da nam je to tudi uspelo.

Vaš zadnji album West coast mi zveni kot najboljša plošča, ki jo skupina Duran Duran (še) ni posnela v tem desetletju. Koliko so na vas vplivali Simon Le Bon in kolegi?

Vsekakor so nam blizu, skupina Duran Duran nam je všeč predvsem zaradi načina, kako znajo biti pop pa vseeno tako drugačni. Glasbeno so nam sicer blizu tudi skupine kot so Talking Heads, Fine Young Cannibals, Tears for Fears in Depeche Mode.

Kje se pravzaprav počutite glasbeno zares doma?

Ob že omenjenih od nekdaj poslušamo tudi bende, kot sta Incubus in Red Hot Chili Peppers, pa tudi veliko Motowna. Veliko časa preživimo na spletu, brskamo po glasbenih straneh in blogih ter iščemo nove zanimive skupine in svežo glasbo. Vsakega našega projekta se lotimo zelo resno, ob tem pa se zavedamo, da je zelo pomembno, da smo v čim boljšem stiku z glasbeno sceno po celem svetu.

Kaj so vam o ŽZR prišepnili vaši kolegi iz skupine DID, s katerimi smo v Mariboru žurali novembra?

Res smo se o tem špilu pogovarjali z njimi in našim skupnim menedžmentom in vsi pravijo, da je bil to odličen mini festival in špil, ki bi ga bilo škoda izpustiti. Komaj čakamo, da preverimo.

Kakšen je vaš odnos do Klaxonov, ki jih boste ogrevali?

Super so. Na njihovo novo ploščo smo tudi mi čakali tako zelo dolgo in nestrpno. Zdaj bomo pa na istem odru z njimi! Vrhunsko!

S projektom ŽZR širimo misel o nenasilju in spodbujamo družbeno aktivnost mladih. Kakšen je vaš pogled na to problematiko?

Italija in svet vsekakor potrebujeta spremembo in marsikaj lahko spremenimo že s tem, da začnemo živeti bolj civilizirano in iskreno. Kar se pa ustvarjalnosti tiče, verjamemo, da mora vsakdo prisluhniti glasu, ki ga nosi v sebi in biti zvest sam sebi.